Umetnosti branja knjig se učimo vse življenje. Prvi stik s knjigo in pisano besedo pri otroku predstavljajo slikanice in enostavne pripovedke, skozi leta pa se ob različnih pozitivnih spodbudah iz okolja in lastnih interesih razvijamo v razmišljujočega, pozornega, kreativnega bralca. Knjiga v tem primeru ne pomeni več le suhoparnega obveznega čtiva, temveč odpira popolnoma nove svetove vsakič, ko jo vzamemo v roke, odpremo platnice in začnemo z branjem. Branje nas bogati v več pogledih, v sodobnem času pa si zanj pogosto ne vzamemo dovolj časa ali beremo preveč površno. V svet knjig vse bolj vdirajo digitalne naprave, kar je močno vplivalo tudi na človekove bralne navade. Zato si je treba prizadevati za čim večjo prisotnost knjig v vsakdanjem življenju, saj je branje kvalitetne literature osnova za razvoj kritičnega in kreativnega mišljenja.
Zakaj danes sploh še brati?
Osnova človeških misli je beseda in kako drugače pridobiti nove besede kot z branjem? Odkrivanje različnih pomenov tekom branja bogati naš besedni zaklad, spodbuja kreativnost in ustvarjalno mišljenje ter nam pomaga nabirati miselno kondicijo. Nove besede vodijo do novih spoznanj, ki nam pomagajo osebnostno rasti.
Z branjem tiskanih knjig vsaj za del dneva uidemo zaslonom pametnih naprav, ki nas spremljajo praktično na vsakem koraku. Tako se lahko poglobimo v branje brez različnih motilcev pozornosti, na koncu pa prebrano tudi veliko boje razumemo, se s prebranim poistovetimo in čustveno povežemo. Seveda poglobljeno branje zahteva nekaj napora in samodiscipline, s pogostejšim branjem pa to postaja vse bolj avtomatizirano. Posledično se poveča razumevanje vsega prebranega in v branju lahko zares uživamo.
Branje leposlovja je danes še posebej izziv, saj od nas zahteva, da se poistovetimo z liki, njihovim mišljenjem, skušamo razumeti njihova dejanja in s tem smo odprti do drugačnosti, drugače mislečih itd. Knjige nam velikokrat odprejo popolnoma nov svet, ki lahko korenito zamaje naša dotedanja prepričanja. Hkrati so odličen način za urjenje domišljije, saj si moramo vsak posamezen lik šele naslikati v mislih glede na to, kako je predstavljen v besedi.
Posamezniki z razvitimi bralnimi navadami so inovativnejši, lažje se spopadajo z vsakodnevnimi izzivi, so intelektualno razvitejši in znajo misliti z lastno glavo. Pogoj za to pa je seveda dovolj široko in poglobljeno besedišče, ki ga lahko pridobimo samo z branjem kvalitetnih in raznolikih knjig.
Kako kaže knjigam v prihodnosti?
Zdi se, da v poplavi digitalnih medijev tiskane knjige spet nekoliko pridobivajo na veljavi. Omogočajo pobeg iz digitalnega sveta v svet domišljije, odklop od kaotičnega vsakdana in so nekakšno sredstvo za pomiritev. Velik pomen imajo tudi domače knjižnice, ki nastajajo skozi leta zbiranja in kupovanja knjig – bodisi iz knjigarn bodisi iz antikvariatov – vsaka ima svojo zgodbo in čaka na bralca, da jo bo odkril ter jo spustil v svoje življenje. Ne glede na to ali gre za leposlovje, različne priročnike, strokovno literaturo, kuharske knjige in še bi lahko naštevali – vsaka knjiga ima moč, da nas oblikuje, navdahne in vpliva na naše življenje.
Naučen odnos do knjig v otroštvu je podlaga za odnos do knjig in bralne kulture v odrasli dobi. Sodoben trend zaradi vsesplošnega pomanjkanja časa sicer teži k hitrim, jasnim, kratkim informacijam, a pravo globino dobimo le s samostojnim branjem, za katerega si je treba prizadevati tudi v prihodnje. Prihodnost knjige je tako odvisna predvsem od nas samih, našega pogleda na literaturo in pisano besedo nasploh. Zato ob prvi priložnosti le pogumno zakorakajmo v knjižnico, knjigarno ali antikvariat in se prepustimo knjigam, da nam spremenijo življenje.
